Mednarodna standardizacija zajema mnoga področja tehnologije in blagovne menjave - od strojništva, težkih kovin, tekstila, pakiranja, varovanja okolja, transporta blaga, proizvodnje in distribucije energije, bančništva in finančnih storitev pa vse do elektrotehnike, informacijske tehnologije in telekomunikacij, če naštejemo le nekatere.
Zakaj je mednarodna standardizacija potrebna?
Obstoj neusklajenih standardov za sorodne tehnologije v različnih državah ali regijah lahko vodi do tako imenovanih "ovir v trgovini". Izvozno usmerjeni industrijski proizvajalci so že dolgo prepričani, da potrebujejo mednarodne standarde, katerih vsebino so s konsenzom sprejele vse zainteresirane države, da bi si olajšale postopek mednarodnega trgovanja. Največje prednosti mednarodne standardizacije se tako odražajo v:
Svetovnem napredku in liberalizaciji trgovanja: sodoben način trgovanja, kjer je v središču tako imenovani "prosti trg", zahteva možnosti neoviranega vstopa na trg in enakopravnega konkurenčnega boja na temelju nepristranskih meril, ki veljajo za vse. Takšni jasno določeni splošni napotki in merila, ki jih priznavajo trgovinski partnerji v vseh državah enako, so mednarodni standardi.
Predstavitvi in povezovanju posameznih področij: nobena industrijska veja danes ni več popolnoma neodvisna in samostojna. Posamezne komponente, izdelki, načini uporabe in vzdrževanja in končno tudi njihovo odlaganje po zaključku življenjske dobe so predmet različnih področij in jih je treba obravnavati interdisciplinarno, zato morajo biti tudi standardi zanje med seboj usklajeni.
Združljivosti komunikacijskih sistemov: računalniška industrija je dober primer tehnologije, ki potrebuje hitro in sodobno standardizacijo v svetovnem merilu. Popolna združljivost med odprtimi sistemi omogoča namreč zdravo konkurenco med proizvajalci, uporabnikom pa nudi možnost svobodne izbire. Odprta izmenjava informacij spodbuja inovacije, izboljšuje produktivnost in zmanjšuje stroške.
Pripravi standardov za nove tehnologije: standardizacijski programi že zelo zgodaj vključujejo delo na popolnoma novih področjih, kot so novi materiali, skrb za okolje, urbanizacija prostora in graditeljstvo ter najprej določijo terminologijo in ustvarjajo podatkovne baze za celovite informacije, kar omogoča vsem govoriti z istim jezikom.
Skrbi za dežele v razvoju: dežele, ki šele gradijo svojo industrijo in vzpostavljajo svojo standardizacijsko infrastrukturo, so se začele zavedati, da je pogoj za povečanje produktivnosti, konkurenčnost na trgu in izvozno naravnanost uporaba mednarodnih standardov.
Zaupanju uporabnikov: izdelki in storitve, ki lahko dokažejo svojo skladnost z mednarodnimi standardi, so na trgu bolj cenjeni. To zaupanje v kakovost in varnost je pogosto doseženo že z dobaviteljevo izjavo, še bolj pa s certifikatom neodvisnega organa.
NOSILCI MEDNARODNE STANDARDIZACIJE
Nosilci mednarodne standardizacije so Mednarodna elektrotehniška komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) in Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU). Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je polnopravni član ISO in IEC. Član ITU je Republika Slovenija, SIST pa po pogodbi z resornim ministrstvom RS opravlja naloge zastopanja interesov RS v ITU-T.
Dostop do vseh strežnikov standardizacijskih organizacij je mogoč preko Svetovne mreže za standarde – WSSN (World Standards Services Network)
IEC - Mednarodna elektrotehniška komisija
IEC, Mednarodna organizacija za standardizacijo (www.iec.ch), ki pripravlja standarde na področju elektrotehnike, elektronike in sorodnih tehnologij, je bil ustanovljen leta 1906.
Pravila IEC omogočajo dve redni obliki članstva (aktivno ali polnopravno in pridruženo članstvo) ter program pridruženstva. Člani so lahko nacionalni odbori za elektrotehniko, ki imajo vsi enako glasovalno pravico. Pridruženo članstvo je namenjeno državam, ki razpolagajo le z omejenimi sredstvi, zato imajo v IEC le status opazovalca in ne smejo glasovati. Trenutno je v IEC 52 polnopravnih in 11 pridruženih članov, program pridruženstva, ki je bil sprejet v letu 2001, pa je do sedaj pritegnil k sodelovanju že 51 pridruženk in dvignil celotno članstvo na 114 držav. Sedež organizacije je v Ženevi v Švici.
ISO - Mednarodna organizacija za standardizacijo
Nevladna mednarodna organizacija za standardizacijo ISO, ki obravnava vsa področja razen elektrotehnike (področij dela IEC), je bila ustanovljena leta 1947. Rezultat dela te organizacije so mednarodni sporazumi, ki so objavljeni v obliki mednarodnih standardov z oznako ISO (www.iso.org).
V grščini "isos" pomeni "enako" in to je tudi izvor predpone "iso-", ki se pojavlja v mnogih besedah, ki predstavljajo temelj filozofije mednarodne standardizacije ISO: izometrija (enake mere), izonomija (enakost v političnih pravicah).
ITU - Mednarodna telekomunikacijska zveza
Mednarodna organizacija, ki je del sistema Združenih narodov (www.unsystem.org), kjer vlade in zasebni sektor koordinirajo globalno telekomunikacijsko omrežje in storitve. ITU (www.itu.int) je vodilni izdajatelj publikacij o telekomunikacijski tehnologiji, zakonodaji in in priporočilihITU-T o uporabi standardov na področju telekomunikacij.
