Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST
V zvezi z revizijo Uredbe o gradbenih proizvodih je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) objavil mnenje o "Harmoniziranih pogojih za trženje gradbenih proizvodov" in eden glavnih zaključkov je, da je treba predlog Evropske komisije bistveno spremeniti za dosego glavnih ciljev. Mnenje je na voljo v 22 evropskih jezikih.
Ključne točke mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora so:
- predlog uredbe je treba bistveno spremeniti, če želimo doseči svoje glavne cilje;
- z uredbo predlagano prehodno obdobje je predolgo. Poleg tega Evropska komisija ne ponuja nobenih kratkoročnih rešitev za rešitev trenutne zamude pri objavi novih standardov v Uradnem listu Evropske unije;
- z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se Evropska komisija vrača k centraliziranemu pristopu standardizacije, ki izključuje manjše člane industrije;
- želi pristop gradbene industrije k standardizaciji in prostemu pretoku gradbenih proizvodov vzeti za svojo temeljno vrednoto, saj bi to moral biti proces od spodaj navzgor, ki ga vodi industrija, in v katerem vse zainteresirane strani aktivno sodelujejo, da bi imeli revidirane standarde;
- uredba o skupnih določbah mora vključevati jasne in sorazmerne določbe o ponovno uporabljenih ali predelanih izdelkih;
- strinjanje s predlogom Evropske komisije glede dodatnih meril za funkcionalne in varnostne zahteve za gradbene proizvode, ki krepi dokaze o pozitivnem vplivu dobrega upravljanja zdravja in varnosti pri delu.
Posebne ugotovitve mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki se nanašajo na standardizacijo, so:
• Standardizacija ima ključno vlogo v evropskem gradbenem sektorju. Je glavni steber notranjega trga, omogoča prost pretok gradbenih proizvodov v EU in spodbuja gradbene dejavnosti. Ta pomembna vloga je priznana v evropski zakonodaji, zlasti v Uredbi o gradbenih proizvodih in Uredbi o evropski standardizaciji.
• Cilj standardizacije na področju trajnostnosti v gradbeništvu bi moral vključevati enakovredno ocenjevanje okoljskih, gospodarskih in družbenih vidikov trajnosti proizvodov, stavb in storitev ter seznanjanje potrošnikov z njim (po možnosti z označevanjem).
• Brez najsodobnejših standardov notranjega trga za gradbene proizvode ni mogoče niti vzpostaviti niti ohraniti. Vendar je bila v zadnjih letih vključitev standardov v regulativni sistem pogosto neuspešna, kar je vodilo k slabši učinkovitosti v gradbenem sektorju in škodovalo notranjemu trgu, tudi zaradi povečanih neposrednih ali posrednih stroškov za podjetja (zlasti za mala in srednje velika).
• Evropska komisija lahko določi standarde za razvoj harmoniziranih standardov tako, da uporabi aplikacije za standardizacijo. Evropska komisija je bila pasivna in ni uporabila tega pristopa, zato je bil Evropski odbor za standardizacijo prisiljen nadaljevati delo na podlagi zastarelih pooblastil. Slednje strokovnjake odvrača od tega, da bi pripravljali nove standarde, saj so pogosto blokirani iz razlogov, na katere ne morejo vplivati.
• Evropska komisija opozarja na težave v sedanjem postopku standardizacije prek Evropskega odbora za standardizacijo (ki bi ga bilo vsekakor mogoče izboljšati), zaradi katerih je blokirala številne standarde. EESO meni, da rešitev, ki jo predlaga Evropska komisija (tj. uporaba vedno večjega števila delegiranih aktov) ne more biti zadovoljiva, saj delodajalce, delavce in družbene deležnike na področju standardizacije izključuje iz postopka standardizacije. Poleg tega je Evropska komisija blokirala številne standarde, zato je treba najti kratkoročno rešitev, kako jih sprostiti. EESO je glede tega kritičen in se sprašuje, ali takšna oblika razširitve na koncu ne vodi v prekrivanje pristojnosti z državami članicami. Meni, da bi bilo treba tak pristop ubrati le v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih, poleg tega bi bilo treba določiti vrsto jasnih pogojev.
• EESO priznava, da standardizacija pogosto velja za proces, ki ga vodi industrija in poteka od spodaj navzgor. Izjemno pomembno pa je, da se zagotovi sodelovanje in fleksibilnost deležnikov, da se posodabljajo standardi, ključni za omogočanje trajnostnosti in digitalizacije, hkrati pa podpirajo inovacije v gradbenem sektorju. Ta proces mora biti podprt s socialnim dialogom in zagotoviti sodelovanje delodajalcev, delavcev in družbenih deležnikov pri standardizaciji.
• EESO meni, da dobro delujoči evropski regulativni okvir za gradbene proizvode, vključen v sistem standardizacije, ne bo izpolnjeval le potreb industrije, temveč bo služil tudi družbi na splošno, kar pojasnjuje pomen vključevanja socialnih partnerjev. EU bo z njim lahko uresničila digitalni notranji trg, okrevanje gospodarstva po krizi zaradi COVID-19, strateške načrte evropskega zelenega dogovora in cilje krožnega gospodarstva.
