/
Kontaktna točka /
Informacije

Informacije

KONTAKTNA TOČKA SIST VAM LAHKO POMAGA Z BREZPLAČNIMI INFORMACIJAMI

KONTAKTNI PODATKI KONTAKTNE TOČKE REPUBLIKE SLOVENIJE

Slovenski inštitut za standardizacijo, Ulica gledališča BTC 2, SI-1000 Ljubljana,
tel. +386 1 478 30 68, e-naslov: info@sist.si

1. Kontaktna točka za proizvode (PCP)

Države članice na svojem ozemlju imenujejo in vzdržujejo kontaktne točke za proizvode ter zagotovijo, da imajo njihove kontaktne točke za proizvode zadostna pooblastila in dovolj sredstev za ustrezno izvajanje svojih nalog. Zagotovijo, da kontaktne točke za proizvode svoje storitve izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724.

Kontaktna točka za proizvode v Republiki Sloveniji skladno z Uredbo (EU) 2019/515 z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008, deluje od 13. maja 2009 v okviru SIST na podlagi Sklepa Vlade RS (21 kB).

Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o nadzoru trga in skladnosti proizvodov v 3. členu določa, da naloge kontaktne točke za proizvode v zvezi z zagotavljanjem informacij gospodarskim subjektom v skladu z drugim odstavkom 8. člena Uredbe 2019/1020/EU opravlja Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST).

Kontaktna točka za proizvode lahko pomaga z informacijami, kateri predpisi, standardi oz. zahteve veljajo za proizvode?

Za več informacij si poglejte video: https://www.youtube.com/watch?v=u2fvFQZ7tBQ

Načelo “vzajemnega priznavanja”

Načelo vzajemnega priznavanja se uporablja na območju prostega pretoka blaga. Kadar pravila na evropski ravni niso usklajena, se lahko proizvodi, ki se zakonito tržijo v eni državi članici, prodajajo v drugih državah članicah ne glede na to, ali so v skladu z nacionalnimi tehničnimi pravili teh držav članic ali ne.

Smernice za Uredbo o vzajemnem priznavanju (EU) 2019/515

Te smernice pojasnjujejo različne vidike uredbe, vključno z izjavo o vzajemnem priznavanju podjetij in oceno blaga s strani nacionalnih organov. Ponuja tudi praktične informacije o podpornih storitvah, ki jih nudijo centri SOLVIT in kontaktne točke za proizvode.

Kratek povzetek uredbe o vzajemnem priznavanju za podjetja je na voljo tudi tudi v slovenskem jeziku.

Komisija je pripravila in razširila dva kratka animirana videa, ki na zelo praktičen način pojasnjujeta, kaj pomeni vzajemno priznavanje blaga ter kakšne so pravice in obveznosti za gospodarske subjekte in nacionalne organe, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2019/515. Videi povzemajo ključna sporočila, namenjena javnim organom in gospodarskim subjektom, z namenom ozaveščanja o vzajemnem priznavanju in njegovi pomembnosti za prost pretok neusklajenega blaga.

Izjava o vzajemnem priznavanju

Načeloma je proizvod, za katerega je izdano dovoljenje za prodajo v eni državi Evropske unije, dovoljeno prodajati v vseh državah Evropske unije. V praksi lahko organi v drugi ciljni državi Evropske unije zahtevajo dodatne informacije, preden izdajo dovoljenje za prodajo proizvodov. Izjava o vzajemnem priznavanju lahko pomaga zagotoviti te informacije.

Ta prostovoljna lastna izjava proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem omogoča, da organom dokažejo, da njihovi proizvodi izpolnjujejo predpise v drugi državi Evropske unije, kjer se že prodajajo.

Izjava zajema vse "neusklajene" proizvode katerekoli vrste, tj. proizvode, ki niso zajeti v zakonodajo za celotno Evropsko unijo, ki določa skupne zahteve. Uporablja se lahko tudi za kmetijske proizvode.

Če za proizvod ni postopka za izdajo predhodnega dovoljenja, se lahko začne prodajati v drugi državi Evropske unije. Vendar imajo organi v navedeni državi pravico, da kadarkoli ocenijo proizvod, ki se je začel prodajati.

Izjava je sestavljena iz dveh delov, ki sta podrobno opisana v Uredbi (EU) 2019/515. Za pripravo izjave obstajajo tri možnosti:

proizvajalec (ali njegov pooblaščeni zastopnik) izpolni dela I in II;
proizvajalec (ali zastopnik) izpolni del I, uvoznik/distributer pa izpolni del II;
uvoznik/distributer izpolni dela I in II (če lahko predloži dokaze v podporo informacijam v izjavi).

Naloge Kontaktne točke za proizvode

Kontaktna točka za proizvode na zahtevo predloži naslednje informacije:

o tehničnih pravilih (za harmonizirano in neharmonizirano področje), ki se v Republiki Sloveniji ali na ozemlju držav članic uporabljajo za posamezno vrsto proizvoda,
o načelu vzajemnega priznavanja in uporabi Uredbe (EU) 2019/515 na ozemlju države članice,
o kontaktnih podatkih pristojnih organov znotraj te države članice, ki omogočajo neposreden stik z njimi, vključno s podrobnostmi o organih, pristojnih za nadzor izvajanja nacionalnih tehničnih pravil, ki se uporabljajo na ozemlju države članice,
o pravnih sredstvih in postopkih, ki so v primeru spora med pristojnim organom in gospodarskim subjektom na voljo na ozemlju države članice.

Kontaktna točka za proizvode odgovori na zahtevke v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.

Kontaktna točka za proizvode za zagotavljanje informacij ne zaračunava pristojbine.

Več informacij je podjetjem na voljo prek okrepljenih kontaktnih točk za proizvode in enotnega digitalnega portala.

Neharmonizirano področje proizvodov

Načelo vzajemnega priznavanja je temeljno načelo delovanja notranjega trga in zagotavlja, da se proizvodi, za katere ne veljajo vseevropski harmonizirani predpisi, načeloma lahko prosto gibljejo znotraj enotnega trga, če se zakonito tržijo v eni državi članici.

Seznam predpisov Republike Slovenije na področju neharmoniziranih proizvodov

Seznam zakonodaje Republike Slovenije v angleškem jeziku

Harmonizirano področje proizvodov

Harmonizacija pomeni poenotenje različnih pravnih redov, ki niso neodvisni drug od drugega. Pri tovrstnem pristopu posamezne države članice nimajo nikakršne samostojne pristojnosti in ne morejo s sprejemom bolj oziroma manj strogih nacionalnih standardov dopolnjevati oziroma razveljaviti skupnostnih pravil. Glavni cilji harmonizacije so aktivna podpora gospodarstvu pri doseganju globalne konkurenčnosti, pozitiven vpliv na kakovost proizvodov in skrb za varnost potrošnika.

Seznam predpisov Republike Slovenije na področju harmoniziranih proizvodov s podporo harmoniziranih standardov

2. Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo (CPCP)

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo je bila v Sloveniji ustanovljena s 1. julijem 2013 s Sklepom vlade RS o imenovanju SIST Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo (468 kB) in je s tem prevzela naloge v zvezi z zahtevami 10. člena Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (1 MB).

Naloge Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo

V zvezi z nalogami iz Uredbe (EU) št. 305/2011 vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo zagotavljajo pregledne in razumljive informacije o določbah, ki veljajo na njenem ozemlju za izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, veljavnih za predvideno uporabo vsakega gradbenega proizvoda.

Zahteva Uredbe (EU) št. 305/2011 je, da morajo kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo svoje naloge opravljati tako, da ne pride do navzkrižja interesov, zlasti kar zadeva postopke za pridobitev oznake CE.

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo odgovori na zahtevke v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.

Kontaktna točka za proizvode za gradbeništvo za zagotavljanje informacij ne zaračunava pristojbine.

Spletna anketa EU o zadovoljstvu uporabnikov

3. Kontaktna točka za splošno varnost proizvodov

Varstvo potrošnikov pomeni zagotavljanje in spodbujanje pravic potrošnikov, ki na trgu nastopajo kot šibkejši udeleženci, zaradi česar njihove interese ščitimo tako z zakonodajo kot z varstvom njihovih pravic v praksi, natančneje, z informiranjem, izobraževanjem ter svetovanjem.

Potrošniki so posebej ranljiva skupina, zato je za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov treba zagotoviti, da so na trgu le varni proizvodi.

Na ravni Evropske unije je od 13. decembra 2024 v veljavi nova zakonodaja, in sicer Uredba (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o splošni varnosti proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 87/357/EGS.

Slovenija je za izvajanje Uredbe 2023/988/EU sprejela Zakon o izvajanju Uredbe (EU) o splošni varnosti proizvodov (ZIUSVP), Uradni list RS, št. 102/2024, ki pa v 4. členu določa, da »[g]ospodarskim subjektom zagotovi informacije iz drugega odstavka 17. člena Uredbe 2023/988/EU na njihovo zahtevo in brezplačno Slovenski inštitut za standardizacijo.«

17. člen Uredbe 2023/988/EU - Posredovanje informacij gospodarskim subjektom

1. Komisija gospodarskim subjektom brezplačno zagotovi splošne informacije v zvezi s to uredbo.

2. Države članice gospodarskim subjektom na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovijo posebne informacije v zvezi z izvajanjem te uredbe na nacionalni ravni in z nacionalnimi pravili o varnosti proizvodov, ki se uporabljajo za proizvode, zajete s to uredbo. V ta namen se uporablja člen 9(1) in (4) Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta.

Kontaktna točka za splošno varnost proizvodov odgovori na zahtevke v 15 delovnih dneh po njihovem prejemu.

Kontaktna točka za splošno varnost proizvodov za zagotavljanje informacij ne zaračunava pristojbine.

SOLVIT

SOLVIT je storitev, ki jo zagotavlja državna uprava v vsaki državi članici, njen namen pa je najti rešitve za posameznike in podjetja, kadar njihove pravice kršijo javni organi v drugi državi članici. Načela, ki urejajo delovanje mreže SOLVIT, so določena v Priporočilu Komisije 2013/461/EU, v skladu s katerim bi morala vsaka država članica poskrbeti za center SOLVIT z ustreznimi človeškimi in finančnimi viri ter zagotoviti, da ta center SOLVIT sodeluje v mreži SOLVIT.

SOLVIT je učinkovit izvensodni mehanizem za reševanje težav, ki se zagotavlja brezplačno. Deluje s kratkimi roki in zagotavlja praktične rešitve posameznikom in podjetjem, kadar imajo pri javnih organih težave z uveljavljanjem pravic, ki jim jih zagotavlja Evropska unija. Kadar gospodarski subjekt, ustrezni center SOLVIT in zadevne vpletene države članice soglašajo z ustreznim izidom, nadaljnji ukrepi ne bi smeli biti potrebni.

Slovenski center SOLVIT deluje v okviru mreže nacionalnih centrov SOLVIT.

Kontaktni podatki centra SOLVIT Republike Slovenije:

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za notranji trg, Kotnikova 5, SI-1000 Ljubljana,
tel. +386 1 400 36 57, faks: +386 1 400 33 80, e-naslov: solvit@gov.si