Uredba o postopkih notificiranja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta uredba določa tudi način dela in sodelovanja subjektov iz prejšnjega odstavka pri pripravi sanitarnih ali fitosanitarnih ukrepov pri izvajanju notificiranja na podlagi Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: sporazum WTO/SPS), sklenjenega v okviru Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

2. člen

3. člen

4. člen

 

5. člen

 

II. SKUPNE DOLOČBE O IZVEDBI NOTIFIKACIJ

Kontaktna točka za izvedbo notifikacij po sporazumu WTO/TBT in za izvedbo notifikacij v smislu te uredbe po pravilih Evropske unije deluje v okviru nacionalnega organa za standarde.

Kontaktna točka za izvedbo notifikacij po sporazumu WTO/SPS deluje v okviru ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

Pristojni organ v obvestilu iz prejšnjega člena navede zlasti:
- zakonsko podlago za pripravo standarda, tehničnega predpisa, postopka za ugotavljanje skladnosti oziroma sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu II. in III. poglavja te uredbe: ukrep),
- podatke o osebi, določeni za stike s kontaktno točko,
- podatke o proizvodih oziroma storitvah, ki so zajeti z ukrepom v pripravi,
- cilje in razloge, ki narekujejo pripravo ukrepa,
- podatke o mednarodnih ali evropskih standardih, tehničnih predpisih, smernicah ali priporočilih, ki bodo tvorili podlago za ukrep oziroma se nanašajo na iste proizvode oziroma storitve,
- razloge za morebitno odstopanje od dokumentov, navedenih v prejšnji alinei,
- oceno o tem, ali je ukrep v pripravi treba notificirati skladno s pravili WTO oziroma skladno s pravili Evropske unije.

Obvestilo se poda na obrazcu, ki ga izdela pristojna kontaktna točka. Kadar tako določa ta uredba, se obvestilu priloži tudi osnutek ukrepa v pripravi.

Če se obvestilo iz prejšnjega člena nanaša na pripravo tehničnega predpisa ali postopka za ugotavljanje skladnosti, kontaktna točka po prejemu obvestila z njegovo vsebino takoj seznani ministrstvo, pristojno za trg (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ki ji mora v osmih dneh sporočiti, ali zahteva izvedbo notifikacije ukrepa v pripravi drugim članicam WTO oziroma ustreznim subjektom v okviru notificiranja po pravilih Evropske unije.

Če ministrstvo zahteva izvedbo notifikacije, jo kontaktna točka izvede takoj in obenem obvesti pristojni organ o roku, v katerem skladno z določbami te uredbe ne sme sprejeti predmetnega ukrepa.

Če kontaktna točka v predpisanem roku ne prejme sporočila iz prvega odstavka tega člena, šteje, da notifikacija ni potrebna, in tako ugotovitev zapiše na prejeto obvestilo.

S smiselno uporabo prvega do tretjega odstavka tega člena o izvedbi notifikacij standardov odloča nacionalni organ za standarde, o izvedbi notifikacij sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

Vse določbe te uredbe, ki se nanašajo na pripravo in notificiranje ukrepov, veljajo tudi za vse njihove bistvene spremembe in dopolnitve glede pravil, časa uveljavitve oziroma obsega proizvodov, na katere se nanašajo.

 

III. NOTIFICIRANJE PO SPORAZUMIH WTO/TBT IN WTO/SPS

1. Skupna določba

10. člen

V tem poglavju veljajo naslednji pomeni izrazov:
- izrazi "standard", "tehnični predpis" in "postopek za ugotavljanje skladnosti"*, kot so opredeljeni v Prilogi 1 sporazuma WTO/TBT,
- izraz "sanitarni ali fitosanitarni ukrep", kot je opredeljen v Prilogi A sporazuma WTO/SPS.

2. Sporazum WTO/TBT

a) Notificiranje slovenskih ukrepov

11. člen

V primeru zahteve iz prvega oziroma četrtega odstavka 8. člena te uredbe kontaktna točka prek Stalne misije Republike Slovenije pri Organizaciji združenih narodov v Ženevi (v nadaljnjem besedilu: misija) notificira ukrep v pripravi Sekretariatu WTO. Sočasno obvesti pristojni organ, da v najmanj 60 dneh od dne, ko je Sekretariat WTO prejel obvestilo, ne sme sprejeti predmetnega ukrepa.

Članice WTO posredujejo zahteve in pisne pripombe v smislu točk 2.9.3 in 2.9.4 drugega člena oziroma točk 5.6.3 in 5.6.4 petega člena sporazuma WTO/TBT kontaktni točki, le-ta pa jih posreduje ministrstvu in pristojnemu organu. Kontaktna točka slednjega zaprosi tudi za dostavo prevoda ukrepa ali njegovega povzetka v angleškem jeziku oziroma pripravo odgovora na prejete pripombe, iz katerega mora biti jasno razvidno, ali bodo pripombe v nadaljnji pripravi ukrepa upoštevane v celoti ali delno, kakor tudi razlogi za njihovo morebitno neupoštevanje. Prevod oziroma odgovor morata biti izdelana v najkrajšem možnem času.

Kontaktna točka prejeti prevod oziroma odgovor, ki ga mora odobriti ministrstvo, takoj posreduje članici WTO, ki je poslala zahtevo oziroma posredovala pisne pripombe. Ministrstvo lahko ob odobritvi v soglasju s pristojnim organom določi podaljšanje 60-dnevnega roka iz prejšnjega člena. Če zaradi neupoštevanja njenih pisnih pripomb druga članica WTO predlaga pogajanja, le-ta vodi ministrstvo v sodelovanju s pristojnim organom.

Določbe o postopku iz 6. do 9. člena ter 11. in 12. člena te uredbe se smiselno uporabljajo tudi pri izjemoma dovoljenem naknadnem notificiranju že sprejetega ukrepa na podlagi točke 2.10 drugega člena oziroma točke 5.7 petega člena sporazuma WTO/TBT.

14. člen

Notifikacije drugih članic WTO o njihovi pripravi ukrepov v smislu te uredbe Sekretariat WTO posreduje misiji, le-ta pa jih takoj posreduje kontaktni točki. Kontaktna točka takoj po prejemu notifikacije njeno kopijo posreduje organu, ki je v Republiki Sloveniji pristojen za pripravo enakovrstnih ukrepov. Kopijo notifikacije pošlje tudi tistim gospodarskim subjektom, ki so jo predhodno zaprosili za dostavo notifikacij, ki se nanašajo na določene proizvode. V spremnem dopisu opozori na možnost zaprositi kontaktno točko za dostavo popolnega besedila notificiranega ukrepa oziroma za dostavo dodatnih pojasnil.

Če pristojni organ iz prejšnjega člena oceni, da sprejem notificiranega ukrepa lahko povzroči nepotrebno oviro v mednarodni trgovini, mora o tem obvestiti kontaktno točko, obrazložiti svojo oceno in predlagati spremembe ukrepa. Enako oceno lahko posredujejo tudi gospodarski subjekti in drugi zainteresirani.

Vsi subjekti iz prejšnjega odstavka lahko predlagajo podaljšanje roka, v katerem druga članica WTO ne sme sprejeti notificiranega ukrepa, in začetek meddržavnih pogajanj o njegovi vsebini, če niso bile upoštevane predhodno poslane pisne pripombe.

Kontaktna točka dostavljene ocene in predloge takoj posreduje ministrstvu, ki v sodelovanju s pristojnim organom, po potrebi pa tudi z drugimi subjekti iz prvega odstavka tega člena, odloči o vsebini in obliki morebitnih pisnih pripomb ter posredovanju predloga za podaljšanje roka iz prejšnjega odstavka in začetku meddržavnih pogajanj. Po sprejetih odločitvah ministrstvo prek kontaktne točke dostavi pripravljena gradiva tisti članici WTO, ki je posredovala notifikacijo ukrepa.

16. člen

Notificiranje priprave sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa v obliki zakonov, uredb ali pravilnikov, ki imajo splošno veljavo, se skladno s 7. členom in Prilogo B sporazuma WTO/SPS izvede smiselno enako kot notificiranje ukrepov v okviru sporazuma WTO/TBT skladno z 2. točko tega poglavja.

 

IV. NOTIFICIRANJE PO PRAVILIH EVROPSKE UNIJE

a) Skupne določbe

17. člen

V tem poglavju veljajo naslednji pomeni izrazov:

1. izraz "tehnična specifikacija" pomeni specifikacijo, vsebovano v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane lastnosti proizvoda, kot so ravni kakovosti, zmogljivost, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki se nanašajo na proizvod glede imena, pod katerim se prodaja, terminologije, simbolov, preskušanja in preskusnih metod, embalaže, označevanja ali deklariranja ter postopkov za ugotavljanje skladnosti. Izraz "tehnična specifikacija" zajema tudi proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, proizvode, namenjene za prehrano ljudi in živali, ter zdravila, kot so opredeljena v predpisih o zdravilih, kot tudi proizvodne metode in postopke, ki se nanašajo na druge proizvode, če ti vplivajo na njihove značilnosti,

2. izraz "storitev" pomeni vsako storitev informacijske družbe, to je vsako storitev, ki se ponavadi opravlja odplačno, na daljavo, elektronsko in na posamično zahtevo prejemnika storitev.

V tej definiciji:
- izraz "na daljavo" pomeni, da se storitev opravlja brez sočasne fizične prisotnosti pogodbenic,
- izraz "elektronsko" pomeni, da se storitev z elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim komprimiranjem) in shranjevanje podatkov pošlje iz izhodišča in sprejme v usmerišču in se v celoti odda, prenese in prejme po žici, po radiu, po optični ali drugih elektromagnetnih sredstvih,
- izraz "na posamično zahtevo prejemnika storitev" pomeni, da se storitev opravi ob prenosu podatkov na zahtevo posameznika.

Seznam primeroma navedenih storitev, ki niso zajete v tej definiciji, je podan v Prilogi 3 te uredbe,

3. izraz "druga zahteva" pomeni zahtevo za proizvod, ki ni tehnična specifikacija in ki se nanaša na proizvod zaradi varovanja, zlasti potrošnikov ali okolja, in ki vpliva na življenjsko dobo proizvoda potem, ko je bil ta dan v promet; npr. pogoji za uporabo, recikliranje, ponovno uporabo ali odlaganje, če ti pogoji lahko bistveno vplivajo na sestavo ali lastnosti proizvoda oziroma na njegovo trženje,

4. izraz "standard" pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je odobril priznan standardizacijski organ za večkratno ali trajno uporabo, katere upoštevanje ni obvezno in ki sodi v eno izmed naslednjih kategorij:
- mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti,
- evropski standard: standard, ki ga je sprejel evropski standardizacijski organ in je dosegljiv javnosti,
- nacionalni standard: standard, ki ga je sprejel nacionalni standardizacijski organ in je dosegljiv javnosti,

5. izraz "pravila o storitvah" pomeni zahtevo splošne narave, ki se nanaša na prevzem in izvajanje storitvenih dejavnosti v smislu 2. točke tega člena, zlasti na določbe o izvajalcu storitev, storitvah in prejemniku storitev, z izjemo pravil, ki se ne nanašajo izrecno na storitve, definirane v tej točki,

V tej definiciji:
- se pravilo šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če je ob upoštevanju njegove utemeljitve in njegove vsebine urejanje teh storitev izrecen namen in predmet celotnega besedila ali posameznih določb,
- se pravilo ne šteje za izrecno namenjeno za storitve informacijske družbe, če na te storitve vpliva samo posredno ali naključno.

6. izraz "standardizacijski program" pomeni program dela priznanega standardizacijskega organa, ki navaja predmete, na katerih poteka standardizacijsko delo,

7. izraz "osnutek standarda" pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij, ki se nanaša na določen predmet, ki je v postopku obravnave za sprejem skladno z nacionalnim standardizacijskim postopkom; ta dokument je po pripravljalnem delu poslan v javno obravnavo ali pregled,

8. izraz "evropski standardizacijski organ" pomeni organ iz Priloge 1 te uredbe,

9. izraz "nacionalni standardizacijski organ" pomeni organ iz Priloge 2 te uredbe,

10.izraz "tehnični predpis" pomeni tehnične specifikacije in druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z ustreznimi upravnimi akti, katerih upoštevanje je, pravno ali dejansko, obvezno pri trženju, opravljanju storitev, ustanovitvi izvajalca storitev ali pri uporabi v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v njenem pretežnem delu, kot tudi zakone, druge predpise ali druge upravne akte držav članic, razen tistih, ki so navedeni v 23. členu te uredbe, in ki prepovedujejo proizvodnjo, uvoz, trženje ali uporabo nekega proizvoda oziroma prepovedujejo opravljanje ali uporabo storitev oziroma ustanovitev izvajalca storitev.

Tehnični predpisi, ki jih je dejansko treba upoštevati (de facto tehnični predpisi), vključujejo:
- zakone, druge predpise ali druge upravne akte države članice, ki se sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah oziroma se sklicujejo na strokovne kodekse ali kodekse ravnanja, ki se sami sklicujejo na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali na pravila o storitvah, in katerih izpolnjevanje ustvari domnevo o skladnosti z obveznostmi, ki jih nalagajo omenjeni zakoni, drugi predpisi ali drugi upravni akti,
- prostovoljne sporazume, katerih ena pogodbenica je država in ki v javnem interesu predvidevajo skladnost s tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah, razen specifikacij v razpisih za javna naročila,- tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani s fiskalnimi ali finančnimi ukrepi, ki vplivajo na porabo proizvodov ali storitev s spodbujanjem skladnosti s temi tehničnimi specifikacijami ali drugimi zahtevami ali pravili o storitvah.

Tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, ki so povezani z nacionalnimi sistemi socialne varnosti, niso vključeni.

11.izraz "predlog tehničnega predpisa" pomeni besedilo tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah, vključno z upravnimi akti, ki je bilo izdelano zaradi njegove uveljavitve kot tehnični predpis; besedilo je še v fazi priprave in ga je še mogoče bistveno dopolniti.

 

18. člen

To poglavje se ne nanaša na naslednje storitve:
- radijske radiodifuzijske storitve,
- televizijske radiodifuzijske storitve, opredeljene kot oddajanje televizijskih programov, namenjenih javnosti, po žici ali po zraku, vključno z oddajanjem preko satelita v kodirani ali nekodirani obliki. Te storitve vključujejo posredovanje programov med podjetji z namenom prenosa za javnost. Ne vključujejo pa posredovanje storitev, ki zagotavljajo informacije ali druga sporočila na posamično zahtevo kot so telekopiranje, elektronske banke podatkov in druge podobne storitve.

To poglavje se ne nanaša na naslednja pravila o storitvah:
- pravila o vprašanjih, ki so vključena v zakonodajo Evropske unije na področju javnih telekomunikacijskih storitev, kot so opredeljene v usklajenih predpisih o telekomunikacijah,
- pravila o vprašanjih, ki so vključena v zakonodajo Evropske unije na področju finančnih storitev, primeroma navedenih v seznamu v Prilogi 4 te uredbe,
- pravila, sprejeta s strani reguliranih trgov ali zanje v smislu usklajenih predpisov o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev ali pa s strani drugih trgov oziroma zanje ali s strani organov oziroma zanje, kateri opravljajo obračunske naloge za te trge, pri čemer je treba končno besedilo tehničnega predpisa takoj posredovati Evropski komisiji.

19. člen

Nacionalni organ za standarde mora preko kontaktne točke skladno s 6. do 8. členom te uredbe notificirati Evropski komisiji (v nadaljnjem besedilu: Komisija) in standardizacijskim organom iz prilog 1 in 2 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: standardizacijski organi), da je v svoj standardizacijski program vključil pripravo oziroma dopolnitev določenega nacionalnega standarda, razen če gre za istoveten ali enakovreden privzem mednarodnega oziroma evropskega standarda.

V notifikaciji iz prejšnjega odstavka je poleg podatkov iz 7. člena te uredbe treba navesti zlasti, ali gre za:
- privzem mednarodnega standarda, ki ne predstavlja enakovrednega privzema,
- nov izviren nacionalni standard ali
- za dopolnitev izvirnega nacionalnega standarda.

Na zahtevo Komisije oziroma standardizacijskih organov jim mora slovenski nacionalni organ za standarde preko kontaktne točke poslati osnutek standarda iz prejšnjega člena in jih ves čas postopka njegovega sprejemanja obveščati o ukrepih, sprejetih na podlagi njihovih morebitnih pripomb.

Slovenski nacionalni organ za standarde mora standardizacijskim organom iz Priloge 2 te uredbe na njihovo zahtevo omogočiti aktivno sodelovanje - s tem, da pošljejo opazovalca - pri svojem delu v okviru standardizacijskega programa. Poleg tega mora omogočiti obravnavo svojega standardizacijskega dela na evropski ravni skladno s pravili evropskih standardizacijskih organov.

 

Slovenski nacionalni organ za standarde ne sme sprejeti in izdati slovenskega nacionalnega standarda, ki ga ni notificiral skladno z 19. členom te uredbe. Prav tako med pripravo evropskega standarda in po njegovem sprejemu v evropskih standardizacijskih organih iz Priloge 1 te uredbe ne sme izvajati nikakršnih dejavnosti, ki bi lahko škodovale nameravanemu usklajevanju.

Slovenski nacionalni organ za standarde ne sme sprejeti in izdati nobenega novega ali spremenjenega slovenskega nacionalnega standarda, ki ne bi bil popolnoma skladen z obstoječim evropskim standardom.

Prvi in drugi odstavek tega člena se, kadar gre za specifične proizvode, ne nanašata na delo slovenskega nacionalnega organa za standarde, ki ga ta izvaja za potrebe priprave tehničnih predpisov v smislu 6. člena Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99). Te tehnične predpise je treba notificirati skladno z določbami 23. do 34. člena te uredbe.

23. člen

Določbe od 28. do 33. člena te uredbe se ne nanašajo:
- na tiste ukrepe iz prejšnjega odstavka, ki prepovedujejo proizvodnjo, pa ne ovirajo prostega pretoka proizvodov,
- na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah iz 3. alinee desete točke 17. člena te uredbe.

Določbe 32. in 33. člena te uredbe se ne nanašajo na prostovoljne sporazume iz 2. alinee desete točke 17. člena te uredbe.

Kadar pristojni organ izda tehnični predpis, ki ga mora skladno s to uredbo notificirati Komisiji, mora biti v tem tehničnem predpisu navedeno, da so bile v postopku njegove izdaje upoštevane vse zahteve direktive o postopku informiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in pravil o storitvah informacijske družbe, oziroma mora biti taka navedba del objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Če predstavlja predlog tehničnega predpisa del ukrepov, ki jih je treba notificirati Komisiji v pripravljalni fazi na podlagi kakšnega drugega slovenskega predpisa ali akta Evropske unije, lahko pristojni organ opravi notifikacijo na podlagi takega predpisa oziroma akta pod pogojem, da izrecno navede, da omenjena notifikacija predstavlja tudi notifikacijo v smislu direktive iz prejšnjega odstavka. O opravljeni notifikaciji obvesti kontaktno točko iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.

 

Pristojni organ, ki pripravlja tehnični predpis, mora preko kontaktne točke skladno s 6. do 8. členom te uredbe njegov predlog posredovati Komisiji. Predlogu mora biti priloženo pojasnilo o razlogih, ki terjajo izdajo tehničnega predpisa.

Ravnanje v smislu prejšnjega odstavka ni potrebno, če predlog tehničnega predpisa predstavlja zgolj popoln prenos besedila mednarodnega ali evropskega standarda. V takem primeru zadostuje informacija o ustreznem standardu.

Če je potrebno za ocenitev posledic predloga tehničnega predpisa iz prvega odstavka tega člena in če tega ni storil v morebitnem prejšnjem sporočilu, mora pristojni organ hkrati posredovati besedilo temeljnih zakonov in podzakonskih predpisov, ki tvorijo pravni okvir, v katerem bo deloval predlog tehničnega predpisa.

Podatki, posredovani na podlagi tega člena, niso zaupne narave, razen na posebej obrazloženo zahtevo pristojnega organa.

 

Če predlog tehničnega predpisa zahteva omejitve dajanja v promet ali uporabe določene kemijske snovi, pripravka ali proizvoda zaradi varovanja javnega zdravja ali zaradi varstva potrošnikov oziroma okolja, mora pristojni organ posredovati Komisiji tudi povzetek ali reference vseh pomembnih podatkov, ki se nanašajo nanje in na znane in razpoložljive nadomestke, za katere so ti podatki na voljo.

Pristojni organ mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obrazložiti tudi pričakovane učinke predloga tehničnega predpisa na javno zdravje ter na varstvo potrošnikov in okolja skupaj z analizo tveganja, opravljeno skladno s splošnimi načeli in predpisi za oceno tveganja pri obstoječih oziroma novih kemijskih snoveh.

 

Če Komisija ali katera od držav članic pošlje pripombe na predlog tehničnega predpisa, jih mora pristojni organ pri nadaljnjem pripravljanju tehničnega predpisa upoštevati v največji možni meri. Pristojni organ mora preko kontaktne točke Komisiji takoj posredovati končno besedilo tehničnega predpisa.

Pristojni organ ne sme izdati predloga tehničnega predpisa v treh mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe

 

Če Komisija ali katera od držav članic v treh mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe, pošlje obrazloženo mnenje v smislu, da bi predvideni ukrep utegnil ovirati prosti pretok blaga znotraj notranjega trga, pristojni organ ne sme izdati v štirih (1. alinea tega člena) mesecih oziroma v šestih mesecih (2. alinea tega člena) od tega dneva:
- tehničnega predpisa v obliki prostovoljnega sporazuma iz 2. alinee desete točke 17. člena te uredbe,
- ob upoštevanju določb 32. člena te uredbe kateregakoli drugega tehničnega predpisa (z izjemo tistega, ki vsebuje le pravila o storitvah).

 

Ne glede na določbe 2. alinee prvega odstavka in drugi odstavek 32. člena te uredbe pristojni organ ne sme izdati kateregakoli tehničnega predpisa, ki vsebuje pravila o storitvah, v štirih mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe, če Komisija ali katera od držav članic v treh mesecih od tega dneva pošlje obrazloženo mnenje v smislu, da bi predvideni ukrep utegnil ovirati prosti pretok storitev ali svobodo ustanavljanja izvajalcev storitev znotraj notranjega trga.

 

Pristojni organ mora v soglasju z ministrstvom preko kontaktne točke poročati Komisiji o ukrepih, ki jih namerava sprejeti glede prejetih obrazloženih mnenj iz 29. in 30. člena te uredbe. Za tehnične predpise, ki vsebujejo pravila o storitvah, mora pristojni organ praviloma navesti razloge, zaradi katerih ni mogel upoštevati prejetih mnenj.

 

Pristojni organ ne sme izdati tehničnega predpisa v 12 mesecih od dneva, ko je Komisija prejela sporočilo iz 25. člena te uredbe, če Komisija v treh mesecih od tega dne objavi:
- namero, da bo predlagala ali sprejela direktivo, uredbo ali odločbo na istem področju skladno s 189. členom Pogodbe o Evropski skupnosti (z izjemo tistih aktov, ki vsebujejo le pravila o storitvah),
- da je ugotovila, da se predlog tehničnega predpisa nanaša na predmet, ki ga obravnava predlog direktive, uredbe ali odločbe, ki je bil predložen Svetu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet) skladno s 189. členom Pogodbe.

Če Svet sprejme skupno stališče v obdobju mirovanja iz prejšnjega odstavka, je treba to obdobje ob upoštevanju določb 30. člena te uredbe podaljšati na 18 mesecev.

 

Obveznosti iz prejšnjega člena prenehajo:
- ko Komisija obvesti Republiko Slovenijo, da ne namerava predlagati ali sprejeti obveznega akta iz 1. alinee 32. člena te uredbe,
- ko Komisija obvesti Republiko Slovenijo o umiku svojega osnutka ali predloga,
- ko Komisija ali Svet sprejme obvezni akt Skupnosti.

 

Določbe od 28. do 32. člena te uredbe se ne uporabljajo, če je:
- zaradi nujnih razlogov, ki so jih povzročile resne in nepredvidljive okoliščine in ki se nanašajo na zaščito javnega zdravja ali varnosti, varstvo živali ali zaščito rastlin, pri tehničnih predpisih, ki vsebujejo pravila o storitvah, pa tudi zaradi državne politike, predvsem pri zaščiti mladoletnih oseb, Republika Slovenija dolžna pripraviti tehnične predpise v zelo kratkem času in jih izdati in uveljaviti takoj brez možnosti kakršnihkoli posvetovanj oziroma
- zaradi nujnih razlogov, ki so jih povzročile resne okoliščine, ki se nanašajo na zaščito varnosti in celovitost finančnega sistema, predvsem na zaščito vlagateljev, investitorjev in zavarovanih oseb, Republika Slovenija dolžna takoj izdati in uveljaviti predpise o finančnih storitvah.

V sporočilu iz 25. člena te uredbe mo align="justify"ra pristojni organ navesti razloge, ki upravičujejo nujnost sprejetih ukrepov.

35. člen

S prejetimi notifikacijami o ukrepih v pripravi drugih držav članic oziroma njihovih standardizacijskih organov ravna kontaktna točka skladno s smiselno uporabo 14. in 15. člena te uredbe z izjemo določb o podaljšanju roka in meddržavnih pogajanjih. Pri dostavi morebitnih pripomb na ukrep v pripravi je treba upoštevati rok treh mesecev iz 29. člena te uredbe.

Če je druga država članica vsebino notificiranega ukrepa označila za zaupno, smejo državni organi, ki sodelujejo pri obravnavi ukrepa, vključiti v strokovno delo fizične in pravne osebe iz zasebnega sektorja le ob izvedbi potrebnih ukrepov za zagotovitev varovanja zaupnosti.

Morebitne pripombe na tehnične specifikacije ali druge zahteve ali pravila o storitvah iz tretje alinee desete točke 17. člena te uredbe ali obrazložena mnenja se smejo nanašati le na vidike, ki bi lahko ovirali trgovino, morebitne pripombe na pravila o storitvah ali obrazložena mnenja pa le na prost pretok storitev ali svobodo ustanavljanja izvajalcev storitev, ne pa na fiskalne ali finančne vidike tega ukrepa.

Morebitne pripombe na tehnične predpise, ki vsebujejo pravila o storitvah, ali obrazložena mnenja se ne smejo nanašati na kateregakoli izmed ukrepov kulturne politike, zlasti na avdiovizualnem področju, ki jih države članice Evropske unije sprejmejo skladno s svojo zakonodajo, zaradi jezikovne raznolikosti, svojih posebnih nacionalnih in regionalnih značilnosti ter svoje kulturne raznolikosti.

 

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

Določbe IV. poglavja te uredbe se začnejo izvajati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma z uveljavitvijo druge mednarodne pogodbe o postopku notificiranja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o postopkih notifikacije po sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini in sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS, št. 65/98).

 

Ta uredba začne veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 2000-2211-0076
Ljubljana, dne 30. junija

Vlada Republike Slovenije

dr. Andrej Bajuk, l.r.
Predsednik

 

---

 

 

Priloga 1

EVROPSKI STANDARDIZACIJSKI ORGANI IZ OSME TOČKE 17. ČLENA TE UREDBE

1. CEN
European Committee for Standardisation
Evropski komite za standardizacijo

2. Cenelec
European Committee for Electrotechnical Standardisation
Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki

3. ETSI
European Telecommunications Standards Institute
Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde

Priloga 2

NACIONALNI STANDARDIZACIJSKI ORGANI IZ DEVETE TOČKE 17. ČLENA TE UREDBE

1. BELGIJA

IBN/BIN
Institut belge de normalisation
Belgisch Instituut voor Normalisatie

CEB/BEC
Comité électrotechnique belge
Belgisch Elektrotechnisch Comité

2. DANSKA

DS
Dansk Standard

NTA
Telestyrelsen, National Telecom Agency

3. NEMČIJA

DIN
Deutsches Institut fűr Normung e.V.

DKE
Deutsche Elektrotechnische Kommission im DIN und VDE

4. GRČIJA

ELOT
Hellenic Organization for Standardization 

5. ŠPANIJA

AENOR
Asociación Espańola de Normalización y Certificación

6. FRANCIJA

AFNOR
Association française de normalisation

UTE
Union technique de l'électricité - Bureau de normalisation aupres de l'AFNOR

7. IRSKA

NSAI
National Standards Authority of Ireland

ETCI
Electrotechnical Council of Ireland

8. ITALIJA

UNI (*)
Ente nazionale italiano di unificazione

CEI (*)
Comitato elettrotecnico italiano

9. LUKSEMBURG

ITM
Inspection du travail et des mines

SEE
Service de l'énergie de l'État

10. NIZOZEMSKA

NNI
Nederlands Normalisatie-instituut

NEC
Nederlands Elektrotechnisch Comité

11. AVSTRIJA

ON
Österreichisches Normungsinstitut

ÖVE
Österreichischer Verband für Elektrotechnik

12. PORTUGALSKA

IPQ
Instituto Portuguęs da Qualidade

13. ZDRUŽENO KRALJESTVO

BSI
British Standards Institution

BEC
British Electrotechnical Committee

14. FINSKA

SFS
Suomen Standarddisoimisliitto SFS ry
Finlands Standardiseringsförbund SFS rf

THK/TFC
Telehallintokeskus
Teleförvaltningscentralen

SESKO
Suomen Sähköteknillinen Standardisoimisyhdistys SESKO ry
Finlands Elektrotekniska Standardiseringsförening SESKO rf

15. ŠVEDSKA

SIS
Standardiseringen i Sverige

SEK
Svenska elektriska kommissionen

ITS
Informationstekniska standardiseringen

Priloga 3

SEZNAM PRIMEROMA NAVEDENIH STORITEV, KI NISO ZAJETE V DRUGI TOČKI 17. ČLENA TE UREDBE

1. Storitve, ki se ne opravljajo "na daljavo"
Storitve, ki se opravljajo ob fizični prisotnosti izvajalca in prejemnika, tudi če vključujejo uporabo elektronskih naprav:
(a) zdravniški pregledi oziroma zdravljenje v ordinaciji splošnega zdravnika ob uporabi elektronske opreme, če je pacient fizično prisoten;
(b) iskanje po elektronskem katalogu v trgovini v prisotnosti stranke;
(c) rezervacija letalske vozovnice v potovalni agenciji prek računalniške mreže v prisotnosti stranke;
(d) elektronske igre, ki so na voljo v igralnici, če je stranka prisotna.

2. Storitve, ki se ne opravljajo "elektronsko"
- Storitve, ki imajo materialno obliko, tudi če se opravljajo prek elektronskih naprav:
(a) avtomati za izdajanje denarja, vstopnic ali vozovnic (bankovci, železniške vozovnice);
(b) dostop na ceste, parkirišča itd., kjer je treba plačati pristojbino, tudi če pri vstopu/izstopu elektronske naprave preverjajo dostop in/ali zagotavljajo pravilno plačevanje takse,

- Storitve off-line: distribucija CD-ROMOV ali programske opreme na disketah,

- Storitve, ki se ne opravljajo prek elektronskih sistemov za obdelavo/shranjevanje:
(a) storitve govorne telefonije;
(b) telefaks/teleks storitve;
(c) storitve, ki se opravljajo prek govorne telefonije ali faksa;
(d) posvetovanje z zdravnikom po telefonu/telefaksu;
(e) posvetovanje z odvetnikom po telefonu/telefaksu;
(f) direktno trženje po telefonu/telefaksu.

3. Storitve, ki se ne opravljajo "na zahtevo posameznih prejemnikov storitev"

Storitve, ki se opravljajo ob prenosu podatkov brez zahteve posameznika, sočasno za neomejeno število posameznih prejemnikov storitev:
(a) televizijska ponudba (vključno s tako rekoč videom po želji), skladno z drugo alineo prvega ostavka 18. člena te uredbe;
(b) radiodifuzijske storitve;
(c) teletekst (prek televizijskega signala).

Priloga 4

SEZNAM PRIMEROMA NAVEDENIH FINANČNIH STORITEV, KI SO ZAJETE V DRUGI ALINEI DRUGEGA ODSTAVKA 18. ČLENA TE UREDBE

 - Storitve pri naložbah v vrednostne papirje

- Transakcije zavarovanja in pozavarovanja

- Bančne storitve

- Dejavnosti, ki se nanašajo na pokojninski sklad

- Storitve, ki se nanašajo na terminske in opcijske posle

Te storitve zlasti vključujejo:
(a) storitve pri naložbah v vrednostne papirje iz usklajenih predpisov o investicijskih storitvah na področju vrednostnih papirjev; storitve skupnih investicijskih skladov,
(b) storitve, ki so zajete v dejavnostih iz usklajenih predpisov o delu kreditnih ustanov, za katere velja medsebojno priznavanje,
(c) dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja skladno:

- z usklajenimi predpisi o prevzemu in izvajanju dejavnosti neposrednega zavarovanja vključno z neposrednim življenjskim zavarovanjem,

- z usklajenimi predpisi o neposrednem življenjskem zavarovanju,

- z usklajenimi predpisi o odpravi omejitev svobode ustanavljanja in svobode nudenja storitev v zvezi s pozavarovanjem in ponovnim pozavarovanjem.

 

---

 

OBRAZLOŽITEV

Vlada Republike Slovenije je v letu 1998 izdala Uredbo o postopkih notifikacije po Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini in Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS, št. 65/98). Izdaja te uredbe je bila posledica dejstva, da se je Slovenija s podpisom in ratifikacijo Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije obvezala izvajati tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz zgoraj navedenih multilateralnih sporazumov, ki sta njegov sestavni del. Oba multilateralna sporazuma sta bila sprejeta z namenom, da države članice Svetovne trgovinske organizacije s sprejemanjem in izvajanjem tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ne bi povzročale nepotrebnih ovir v mednarodni trgovini. Zato so sestavni del obeh sporazumov tudi določbe o predhodnem (le izjemoma tudi naknadnem) medsebojnem obveščanju držav članic, če katera od njih sprejme ukrep, ki bi zaradi svoje narave utegnil v večji meri vplivati na trgovino drugih članic.

Da bi Slovenija lahko organizirano in sistematsko izvajala zgoraj navedene obveznosti, je na podlagi izdane uredbe ustanovila tako imenovani "poizvedbeni točki" WTO/TBT in WTO/SPS, prek katerih je začela izvajati naloge povezane z domačimi in tujimi notifikacijami o pripravi ukrepov, ki bi lahko v večji meri vplivali na mednarodno trgovino. Poizvedbena točka WTO/TBT je bila organizirana v okviru Urada RS za standardizacijo in meroslovje, poizvedbena točka WTO/SPS pa v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Še posebej je treba poudariti, da je uredba iz leta 1998 predstavljala tudi smiseln prenos direktive 83/189/EGS, ki je v trenutku izdaje uredbe določala postopek notificiranja na področju standardov in tehničnih predpisov v okviru Evropske unije. Z začasno omejitvijo na zgolj primerljiv postopek, z izvajanjem katerega naj bi pridobila potrebne izkušnje za poznejšo vključitev v "evropski informacijski sistem", je Slovenija sledila napotkom "Bele knjige o pripravi pridruženih držav Srednje in Vzhodne Evrope na vključitev v notranji trg Evropske unije" na področju vzpostavitve sistemov notificiranja o standardih in tehničnih predpisih v pripravi.

Sedaj, dve leti pozneje, s približevanjem v Sloveniji dogovorjenega skrajnega roka za popolno uskladitev naše zakonodaje z zakonodajo EU in večkrat izraženo namero Evropske unije, da bo države kandidatke za članstvo v njej še pred njihovim pristopom vključila v svoj sistem predhodnega obveščanja o osnutkih standardov in tehničnih predpisov, je treba v naš pravni red prenesti vse bistvene zahteve (nove) direktive 98/34/ES (s spremembami in dopolnitvami, vsebovanimi v direktivi 98/48/ES) "o postopku notificiranja na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter pravil o storitvah informacijske družbe".

Omenjena direktiva je namenjena preprečitvi novih ovir v trgovini, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga, ki bo udeleženim strankam omogočal, da se lotijo in rešijo kakršnekoli težave, ki bi se utegnile pojaviti zaradi nacionalnih tehničnih predpisov in standardov. Uveljavitev zahtev informacijske direktive zato velja za enega od ključnih ukrepov I. stopnje, kot so ti opredeljeni v zgoraj navedeni Beli knjigi. Ti so bili izbrani na podlagi enega ali več naslednjih meril:
- da ukrepi zagotavljajo celovit okvir za podrobnejšo zakonodajo,
- da se ukrepi nanašajo na temeljna načela ali pa zagotavljajo osnovne postopke, ki urejajo zadevni sektor,
- ukrepi so, tako na en kot tudi na drug način, prvi pogoj za učinkovito delovanje notranjega trga na določenem področju.

Izvajanje postopka za izmenjavo informacij med državami članicami EU zahteva koordinacijo med različnimi ministrstvi države članice, da bi sistemsko izvajala prevzete obveznosti. Dejansko Evropska komisija zahteva ustanovitev centralne enote, o katere sestavi in organizaciji odločajo države članice same, ki bi služila kot edina kontaktna točka z Evropsko komisijo, kar bi zagotavljalo natančno in pravilno delovanje postopka. Za uspešno izmenjavo informacij je potrebna uporaba enakih meril za določanje uporabljenih pravnih pojmov in za razlikovanje med tehničnimi standardi in tehničnimi predpisi (ter v njih morebiti vsebovanih pravil o storitvah informacijske družbe) za sestavo določb o izmenjavi informacij o teh kategorijah s strani držav partneric. Državna uprava vsake države mora tudi vzpostaviti ustrezno strukturo za centralizacijo izmenjave informacij, za usklajevanje stališč na ravni države in za posredovanje informacij ministrstvom, odgovornim za pripravo tehničnih predpisov, in nacionalnim organom za standarde, odgovornim za pripravo nacionalnih standardov.

Med dvema možnostma, pri čemer je bila prva prevzem zahtev direktive v obliki posebnega predpisa, ločenega od predpisa o postopkih notificiranja v okviru WTO, druga pa nadgraditev slednjega, se je pripravljalec odločil za drugo možnost. Ocenil je, da bo združitev ureditve postopkov notificiranja v okviru WTO in v okviru Evropske unije izboljšala preglednost obveznosti pristojnih organov in olajšala njihovo delo. Opisana prednost enotne ureditve ima večjo težo od dejstva, da obseg ter narava ukrepov, ki jih je treba notificirati v okviru Evropske unije, nista identična obsegu in naravi te vrste ukrepov v okviru WTO. V okviru Evropske unije je namreč treba notificirati tudi tako imenovane "de facto tehnične predpise" (tehnične predpise, ki jih je "dejansko" treba upoštevati, čeprav pravnoformalno niso obvezni predpisi), kakor tudi "pravila o storitvah informacijske družbe". Ta neskladnost pa vendar ne onemogoča sestave skupnega predpisa, ker sta različni ureditvi (in nekatere različne definicije temeljnih pojmov) pregledno obravnavani v različnih poglavjih.

Nova, razširjena uredba bo začela veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V tem obdobju bodo morali pristojni organi v sodelovanju z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj in kontaktno točko natančno preveriti, katere dodatne naloge izhajajo iz prevzema ureditve Evropske unije, ki zahteva predhodno poročanje tudi o "de facto tehničnih predpisih" (tehničnih predpisih, ki se sklicujejo na tehnične specifikacije na način "ustvaritve domneve o skladnosti", nekaterih prostovoljnih sporazumih, v katerih je ena pogodbenica država, nekaterih fiskalnih ali finančnih ukrepih) in o "pravilih o storitvah informacijske družbe" (zahtevah splošne narave, vsebovanih v tehničnih predpisih, ki urejajo storitve, ki se opravljajo na daljavo, po elektronski poti in na posamično zahtevo prejemnika storitev). Za učinkovito izvajanje obveznosti bo na kontaktni točki potrebno vzpostaviti tudi primerno informacijsko infrastrukturo in zadostno osebje.

Priloga 1 in 2 Uredbe o postopkih notificiranja ( 244kB )